Psssttt…
… kaj pa, če ti zaupam, da je med vrsticami moje zgodbe; posebno mesto – rezervirano prav zate?
Res je.
Vsaka zgodba potrebuje svojega junaka.
V moji, si to prav ti,
čeprav se tega morda (še) ne zavedaš …
Živijo! Sem Aleš Hrvatin.
Ko z Natašo, razmišljava o najini zgodbi, se vedno znova vračava k misli, da je v njej posebno mesto namenjeno – prav tebi.
Sliši se neverjetno, kajne?
Ampak JE RES!
Tvoja pot, tvoji izzivi, tvoja želja po spremembi …
Vsak tvoj korak, ki ga narediš proti boljšemu zdravju in sreči, je dobesedno NEPRECENLJIV!
Tvoj pogum, da se soočiš s svojimi bitkami, te definira, kot resnično izjemno osebnost. Začetek tvoje poti je dokaz, da so ovire in izzivi, ne glede na njihovo veličino – premagljivi.
Vsak trenutek, je lahko nov začetek, spremembe so vedno mogoče in s pravim pristopom, zagotovo premagaš tudi najtrdovratnejše ovire. S svojim zgledom, želiva tebe, ki iščeš spremembo, spodbuditi, da vzameš svoje življenje, nazaj – v svoje roke.
In ne pozabi, ne glede na vse, vedno sva tukaj zate, da te podpreva, vodiva in ti pomagava na tej poti.
Z ljubeznijo in močno podporo,
tvoja, Aleš & Nataša
Priznam. Nisem specialist za pisanje, ampak, tole bom napisal iskreno in iz srca.
Brez olepšav. Točno tako, kot prijatelju, ti bom zaupal mojo pot …
Sem Aleš Hrvatin, za prijatelje Lujko.
Živim v majhni primorski vasici Kuteževo, pri Ilirski Bistrici. POT, ki me je pripeljala od izzivov prekomerne teže do življenja polnega energije in uspeha …
V mladosti, sem imel kakšen kilogramček preveč. Kot edinec v družini, me niso ‘šparali’ pri hrani, vsako jutro sem užival v domači hrani – jajcih in veliko kruha.
Kljub temu, da sem zaradi hitre rasti in višje postave, za svojo starost zadržal relativno zdrav videz, sem v prvem razredu osnovne šole, tehtal že 50 kilogramov.
#1
#2
V osmem razredu osnovne šole sem dosegel svojo najvišjo težo – 108kg, a sem bil hkrati, tudi najvišji v razredu – s 183 cm. Kljub temu, da sem se soočal z izzivi, kilogrami niso bili glavna ovira.
S prehodom v srednjo šolo so se pojavili večji problemi. Manj gibanja, več hitre hrane, je vodilo do hitrega povečanja teže – na 135 kg, v roku enega leta. Težave so sestopnjevale, in med leti v srednji šoli, sem dosegel 140 kg.
#3
#4
Po končani srednji šoli sem šel takoj vslužbo, izgubil sem 10 kg, vendar sem se nato posvetil svoji oboleli materi, kar je povzročilo ponovno povečanje teže na 150 kg.
Po materini smrti se je moje psihično stanje poslabšalo, zdrave navade, so bile zamenjane z emocionalnim prenajedanjem, kar me je pripeljalo do 180 kg.
#5
#6
Ker sem imel že veliko težav z nogami in hrbtom, sem se odločil, da bi mogoče opravil operacijo želodca. Šel sem na vse preiskave, dobil že termin, shujšal sem 20 kilogramov. Nisem želel nobenega posega na sebi in sem nadaljeval s hujšanjem, čeprav neuspešno. Očeta je vse bolj bremenila bolezen, ker ni bil več samostojen, sem začel skrbeti za njega, veliko časa sva preživela v bolnišnicah – nase sem enostavno pozabil … Po očetovi smrti, leta 2013, sem začel zanemarjati svoje zdravje, presegel sem 200 kg in začele so se zdravstvene težave.
Otečene noge, kolena, bolečine v hrbtenici, rane na koži, visok pritisk, holesterol … in še, in še, bi lahko našteval.
#7
#8
Leta 2016 sem se znašel na “vrhuncu”!
Težave s spanjem, hrbtenico, težave z osnovnimi opravili (wc, obuvanje, striženje nohtov na nogi …) in razmišljanje o lastni smrti, so bili moj vsakdan.
Začel sem premišljevati, če bom sploh dočakal konec leta (2016). S to mislijo sem se boril pol leta, spremenil pa nisem nič.
Še vedno sem si naročal družinske pizze in hamburgerje in se nažiral do skrajnosti.
Prvi dan v službi, ko že nisem bil kos svojemu delu, sem stopil na industrijsko vago. Tisti dan, ki se ga bom spomnil za vedno, 25.1.2017.
TEHTNICA JE POKAZALA NEVERJETNIH 223.5KG.
#9
#10
Takrat sem si rekel: ”Življenje ali smrt.” To je bila misel ob tistem pogledu na tehtnico. Začel sem manjšati porcije hrane in kljub začetnim težavam, glavobolom in psihološkim izzivom, sem v nekaj mesecih izgubil 30 kg.
Na tej poti se je pojavila oddaja na TV Planetu – The biggest loser Slovenije. V juniju 2017 sem zasledil oglas, se prijavil. Nisem vedel zakaj se gre. Samo tisti stavek… «Želite izgubiti odvečne kilograme«, me je prepričal.
Po nekaj avdicijah, je zazvonil telefon … sprejeti ste na oddajo in začelo se je.
V oddajo, sem stopil z 194 kilogrami.
PO 8 TEDNIH SEM DOSEGEL TEŽO 158 KG. TO JE BIL NOV ZAČETEK IN IZZIV ZA IZGUBO TEŽE DOMA.
#11
#12
TAKOJ KO SEM PRIŠEL DOMOV SEM ZAČEL Z RAZNIMI VADBAMI IN ŠPORTNIM UDEJSTVOVANJEM TER SEVEDA UREJENO PREHRANO.
PO POL LETA TRENINGOV IN VZTRAJNOSTI, SEM DOSEGEL IZGUBO 100 KG, TEŽA SE JE ZMANJŠALA – NA 123 KG.
NATO SEM SPOZNAL NATAŠO, S KATERO SVA SKUPAJ NADALJEVALA POT DO PREOBRAZBE.
#13
#14
PRIŠEL JE ČAS, KO SEM SI LAHKO IZPOLNIL ŽELJE, KI SI JIH PREJ NISEM MOGEL PREDSTAVLJATI NITI V SANJAH.
Nadaljeval sem s treningi in začel boljše spoznavati svoje telo in prehrano. Pri 110 kg sem doživel novo prelomnico – operacijo odvečne kože na trebuhu.
Po operaciji sem se vrnil k treningom in dosegel nove mejnike.
#15
#16
Po operaciji, je bilo najprej 2 meseca počitka. Po dveh mesecih sem lahko nadaljeval z treningi. Treniral sem kar v kuhinji in domačih prostorih ter se počasi vračal v formo. Postajal sem vse boljši in boljši ter izpopolnjeval sam sebe.
DOSEGEL SEM NOVE MEJNIKE.
DANES SEM PONOSEN LASTNIK DVEH LICENC, AFP PREHRANSKI SVETOVALEC IN AFP OSEBNI TRENER
#17
#18
Takrat mi je bila želja, da bi dosegel mejo 100 kg. Strogi treningi in prehrana so me pripeljali, tudi do tega.
CILJ JE BIL DOSEŽEN, SAJ SEM TEHTAL 100 KG.
V letu 2022, pa sva z partnerico Natašo Vičič, postavila novo pot in zgodbo.
Zgodba se imenuje: ŽIVLJENJE NA VAGI!
#19
#20
Moje sporočilo je, da je vsaka preobrazba mogoča, če je podprta z vztrajnostjo, motivacijo in pravim pristopom.
Življenje na vagi nadaljujem z novimi projekti in cilji, saj živim za boljše zdravje in srečo.
Začela sva z osebnimi treningi. Ustvaril sem tudi svojo spletno stran https://zivljenjenavagi.si in začel z prehranskimi načrti. To zgodbo živim še danes z novimi projekti in cilji.
NA VAGI SE VAGAM,
ŽIVLJENJE ŽIVIM!
#21
Ojla, sem Nataša Vičič – za prijatelje Nataška.
Danes delim s tabo moje življenjsko potovanje, ki je bilo prepleteno z izzivi, a obenem tudi z neprecenljivimi dosežki.
Moj boj z odvečnimi kilogrami, se je začel že v puberteti, a pravi preobrat se je zgodil v srednji šoli, ko sem se soočila s ponižujočimi komentarji in izgubila stik s svojo samopodobo.
#1
#2
Končala sem srednjo šolo z 91 kg, vendar, to ni bil končni obračun z mojo težo; dosegla sem “vrh” pri 120 kg.”
Skozi leta sem preizkusila različne programe, vendar nobeden ni prinesel trajnih rezultatov. Kljub temu sem se odločila narediti korak naprej. Začela sem program s svojo najboljšo prijateljico, a sem se žal oddaljila od njenih nasvetov in doživela izgorelost.
Nato sem spoznala Aleša, ki je bil pripravljen vložiti svoj čas, energijo in znanje v moje dobrobiti. Skupaj sva premagovala ovire in izgubila sem 20 kg, na poti k celotni izgubi- približno 40 kg.”
#3
#4
Pot ni bila enostavna. Z Alešom sva porabila ogromno energije, časa in denarja, da sva prišla do točke, kjer sva danes.
Vendar vsak napor, vsak znoj in vsak vložen cent, sta bila vredna tega, da sva dosegla boljše življenje. Izguba teže ni samo fizična preobrazba, temveč tudi duševna revolucija.
Moje življenje se ni spremenilo samo zaradi izgube kilogramov. Danes sem vesela, ker sem presegla visok krvni tlak, premagala išias in izboljšalasvojo kakovost življenja. Na tej poti sem spoznala, ne samo svojega življenjskega sopotnika in motivatorja, temveč sem tudi spoznala sebe – na povsem nov način.
Zato želim s tabo deliti svojo izkušnjo. Da, porabila sva veliko energije, časa in denarja, vendar danes stojim tu kot živ dokaz, da se vse te naložbe v naše zdravje in dobro počutje obrestujejo.
#5
#6
Vem, da lahko z vztrajnostjo in pravilnim pristopom, tudi ti spremeniš svoje življenje in stopiš na pot do boljšega jutri.
